Če se torej podate v vasico Rut nad Baško grapo, vas lahko sicer v nenadnem vremenskem zasuku dočaka tudi mraz, vendar ima sonce tukaj še posebno rado tisto reklo o sebi, da po vsakem dežju spet pride. Tu je prisojni paradiž, in Rut, nekoč imenovan tudi Nemški Rut, je na svoji višini 676 m kratkomalo čudež. Stoji v prisojnem pregibu, ki daje videz manjše krnice, nad katero se pokonci postavljajo strma pobočja Rodice (1962 m), Raskavca (1967 m) in Matajurskega vrha (1936 m). S teh vrhov, ki jim Rutarji pravijo tudi Špickogl in Hohkogl, se nekaj manjših grebenskih izrastkov spušča v Baško grapo. Med njimi so svoja korita izdolble vode: potok Rinžile teče skozi Rut in se niže izliva v Karspoh, ki se kmalu zlije s Folterspohom in Alpnpohom. Te graparske poskočnice združi potok Koritnica in jih odvede v Bačo. Se boste ustrašili, da so to prehude rovte za izlet? Asfalt ponekod zgublja boj z gorsko naravo, vendar je to stara, utrjena cesta, ki jo je utrl ljudski genij, neki prastari umetnik za nizke gradnje. Pa pojdite peš po njej, če se bojite, da vam bo avto zakuhal.
