Luna je edini Zemljin naravni satelit in nam najbližje nebesno telo. Zaradi tega je tudi vedno privlačil pozornost ljudi. Pravilnost njegovih faz se je že v začetku človeštva uporabljala za merjenje časa. S pristankom na Luni in kljub ogromnim številom vesoljskih raziskav, skriva to nebesno telo še veliko neodkritih skrivnosti.Znanstveniki in astronomi mislijo, da je Luna mrtva pokrajina in v geološkem smislu neaktivna. Luna je satelit na katerem, do prvega pristanka ni bilo nikoli življenja. Obstaja dovolj dokazov, ki so jih nabrale odprave Apollo, ki skoraj vsakogar prepričajo o tem, da Luna nima prebivalcev in da ni vesoljska ladja, temveč naravni satelit. Tudi votla ni, kot so pokazale seizmične raziskave. Naravni potresi na Luni dokazujejo majhna gibanja v bližini Luninega središča. Nemogoče bi bilo, da bi tem valovom uspelo prodreti skozi votle prostore do seizmografov, ki so jih na Lunini površini pustile odprave Apollov.
Čeprav odklanjamo nerealistične misli o tuji civilizaciji na Luni, pa vseeno moramo priznati, da je Luna nenavaden kraj, predvsem zato, ker ne vemo, zakaj je ravno tam. Po šestih poletih na Luno s človeško posadko in številnih brez nje, nam še ni uspelo, da bi prišli skrivnosti do dna. In vsak novi pristanek na Luni prinese ravno toliko odgovorov kot novih vprašanj.
Text: Aleksander Ros
