skip to main |
skip to sidebar
- stoji na najvišjem vrhu Slovenskih goric, na 405 metrih nadmorske višine in je enoladijska.
O nastanku govorita dve zgodbi.
Legenda pravi :Na kraju, kjer stoji sedaj cerkev so stali veliki gabri. Mimo je vodila pot v Cmurek, kamor so hodili k maši. Pri drevesih so ljudje videli ponoči oltar z gorečimi svečami in neznani ptiči so prepevali v času, ko so bile maše v sosednjih cerkvah. Ljudje so videli v tem znamenje, da hoče imeti Marija tukaj cerkev.Zgodovinska resnica :Cesar Jožef II je urejal državno upravo in je urejal tudi meje župnij. Ker so bili kraji okrog Marije Snežne zelo oddaljeni od središč, se je porodila želja po cerkvi.
Nad Cmurekom na naši strani je bila samostanska kapela Marije Snežne in ker cesar redovnikov ni prenašal so po ukazu samostana kapelo podrli in iz materijala zgradili v letu 1789 do 1791 današnjo cerkev. Ker so prenesli večino stvari iz kapele v novo cerkev so jo poimenovali Marija Snežna in se je tudi pošta, občina in krajevna uprava do druge vojne imenovala uradno :
MARIJA SNEŽNA V SLOVENSKIH GORICAH.
Leta 1812 so zgradili tudi prvo šolo. To je sedanja mežnarija. Ker je število ljudi hitro rastlo in so se k Mariji Snežni priključili še kraji Zg. Gradišče, Šomat in po prvi vojni še Sladki in Vranji Vrh, so ob cerkvi zgradili še kaplanijo.
Cerkev ima zaradi svoje višinske lege zelo lep razgled. Na vzhodu se vidi kapela Rožengrunt, ki jo opeva tukajšnji rojak Stanko Majcen. Radgonski grad, Kapela pri Radencih, Sveta Ana, Sveti trije kralji, Sveti Anton, delno grad Borl, Zavrh, Sveta Barbara, Mariborsko Pohorje, Sveti duh na Ostrem vrhu in ob ugodnem vremenu še vrh gore Pece. V Avstriji pa St. Weit in še dve drugi cerkvi, ter gore, ki oklepajo z južne strani graško kotlino.
Tukaj so bili še doma - pisatelj in podban Stanko Majcen, akademski slikar in kipar Gabrijel Kolbič, pesnik in dramski igralec Tone Kuntner in še nekateri drugi.
Verjetno najbolj prepoznavna disciplina gorskega kolesarstva, saj je večini ljudi prva asociacija ob omembi gorskega kolesarstva ravno spust. Ja to so tisti ˝fukjeni˝ fantje in dekleta, ki "brez glavo" drvijo med drevesi in skalami, kolikor jim duša da. Resnica je takšna, da moreš bit za takšno dirko hudičevo dobro psihično in fizično pripravljen, seveda pa pomaga, če te je kaj v hlačah. Večina navadnih smrtnikov ima težave že, ko se peš podajo po progi za spust, kaj da bi se tam šele vozili s kolesom. Pravila so pri spustu preprosta - posamičen start vsakega tekmovalca, zmaga tisti, ki mu v najkrajšem času pomaga prevoziti progo.
Text : Jeri mtb
Tehniški muzej Slovenije je doma v nekdanjem samostanskem oz. grajskem kompleksu v Bistri pri Vrhniki. Naselje in grad nosita ime po bistri vodi kraških izvirov, ki dajejo okolju poseben čar. Bistra je svojo kulturno, politično, gospodarsko in družbeno vlogo v minulih stoletjih zamenjala kar trikrat: od leta 1260 do razpustitve v letu 1782 je bila kartuzija, po prenovi leta 1826 je služila kot graščina, od leta 1951 pa je stalno prebivališče Tehniškega muzeja Slovenije.
Ogled zbirk prometnega oddelka se začne z zbirko avtomobilov iz obdobja do 2. svetovne vojne. V sami zbirki zavzema posebno mesto najstarejši ohranjeni avtomobil v državi, dvosedežni Piccolo iz leta 1906. Sledijo mu trisedežni Wanderer Pupchen iz leta 1921, avstrijski Perl iz istega obdobja, ki velja za edini ohranjeni primerek tega avtomobila, Austro Daimler iz leta 1914, Ford T iz leta 1923, edini ohranjeni primerek avtomobila iz tovarne našega rojaka Janeza Puha pri nas - Puch Alpenwagen iz leta 1920, in drugi.
V desetletju pred osamosvojitvijo je Tehniškemu muzeju Slovenije uspelo pridobiti 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. To so večinoma redki primerki prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo. Med njimi naj omenimo: Mercedes 540K iz leta 1939, ki ga je Titu podarilo hrvaško notranje ministrstvo, Packard iz leta 1937, ki ga je Titu leta 1945 podaril nekdanji voditelj Sovjetske zveze Stalin, dva ZIS-a iz leta 1954- dar Nikite Hruščova, ki je nasledil predsednika Sovjetske Zveze Stalina, Horch 951A, dar Tretje ruske armade, Rolls Royce, iz leta 1952, ki ga je Titu podarila Republika Slovenija in še vrsta drugih.
Podbrdo je naselje v občini Tolmin. Leži v ozkem dnu zgornje Baške grape ob železniški progi Jesenice - Nova Gorica in cesti od Bohinjske Bistrice oziroma Železnikov prek Petrovega Brda proti Mostu na Soči. Ima nekaj manj kot 800 prebivalcev. Leži ob sotočju Batave ter Mačjega in Mlečnega (nepravilen prevod iz »Milpoh«) potoka z Bačo, pod Petrovim Brdom, nekdaj zelo pomembnim prelazom med Posočjem in Posavjem. V Podbrdu je bila pomembna Tovarna volnenih izdelkov Bača, v kraju pa je še osnovna šola, gostilna in trgovina. Je izhodišče za oglede naravne dediščine v širši okolici kraja: korita in slapovi Mačjega potoka (Kocenpoh, Ruscev slap na Batavi (Jerempoh), geomorfološki pojavi ter rastišča endemičnih, redkih in zavarovanih rastlin na Črni prsti (1844 m) in Poreznu (1630 m).
